Mineva leto dni, odkar je Ustavno sodišče RS dne 10.3.2020 objavilo sklep (opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5.3.2020), s katerim je do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržalo izvrševanje Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Uradni list RS, št. 72/19, »ZPSVIKOB«). S tem so med drugim prekinjeni vsi pravdni postopki, v tem času tudi ne teče zastaranje odškodninskih terjatev in ne teče rok za vložitev tožbe.
Ustavno sodišče naj bi o zadevi odločalo prednostno, vendar do danes še vedno nismo dočakali težko pričakovane odločitve. Saga o ti. bančnih razlaščencih se tako vleče že več kot sedem let. Spomnimo, Banka Slovenije je konec leta 2013 oziroma 2014 šestim slovenskim bankam (tj. NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje) izrekla odločbe o izrednih ukrepih, s katerimi so bile razlaščene (izbrisane) delnice in podrejene obveznice, država pa je morala omenjene banke dokapitalizirati in nato odprodati. Gre za približno 1.600 nekdanjih lastnikov podrejenih obveznic ter več deset tisoč malih delničarjev, katerim je bilo odvzeto premoženje v vrednosti približno 963 milijonov evrov (po nominalni vrednosti). Ustavno sodišče je poleti 2016 ugotovilo, da v postopku razlastitve delničarjem in podrejenim obvezničarjem ni bilo na voljo učinkovito sodno varstvo (kar zagotavlja Ustava v 23. členu) ter zakonodajalcu naložilo, da to normativno uredi. Doslej smo doživeli več zakonodajnih poskusov ureditve tega sodnega varstva, nazadnje z zgoraj omenjenim ZPSVIKOB, ki pa je zaradi ocene ustavnosti, vložene s strani Banke Slovenije, obstal v mlinih Ustavnega sodišča.
Kljub temu, da so nekateri redki vlagatelji že dosegli vračilo škode (Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora dvema fizičnima osebama vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi), velika večina (malih) delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic še vedno čaka na to, da bodo lahko dokazovali potencialne nepravilnosti izbrisa in nastalo jim škodo. Medtem tudi razlaščeni vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, ki se jo večkrat omenja kot primer podoben slovenskim bankam, še vedno čakajo na morebitne odškodnine. Nizozemsko sodišče je namreč imenovalo skupino izvedencev, ki bodo ugotavljali, koliko bi bila vredna omenjena banka, če bi bila nacionalizirana.
